Piknik ali praznovanje s sabo potegne ogromno enih odpadkov. Posledično pa tudi dela, saj moramo te smeti odpeljati. Sama sem se že nekaj časa nazaj začela spraševati kako bi zmanjšala količino odpadkov, ki jih zavržemo v našem domu in ko sem dosegla, da smo se jih zmanjšali za 80 odstotkov sem se odločila, da to naredim tudi v poslu. Ukvarjam se tudi z oddajanjem piknik prostora. Kar me je zadelo že nekaj let nazaj so bile vsaj tri do pet polnih vreč smeti po vsakem pikniku. Od aprila do oktobra. Smeti so bile večinoma narobe ločene. Mešane.

Pojavi se vprašanje, kam s papirnatim krožnikom, ki je umazan od hrane ali na njem celo ostane nekaj hrane? Večina ga zavrže med papir pa tja sploh ne sodi! Jaz zavržem take odpadke med organske odpadke. Zakaj? Papir se razgradi, hrana pa tudi. Glede na naše tovarne smeti (ja, v Sloveniji imamo tovarne smeti), se organski odpadki termično obdelajo in nastane kompost. Zemlja. To zemljo nam prodajo, ampak o tem kdaj drugič.

Vreče polne smeti mi niso dale miru. Odločila sem se, da bom začela z uvajanjem sprememb na našem piknik prostoru, da bo za pikniki ostalo čim manj smeti. Dodala sem krožnike, kozarce in pribor. Ne tiste plastične ampak kar prave. Na moje začudenje je vedno več ljudi začelo uporabljati inventar, ki je na voljo pri kozolcu. Skakala sem od sreče.

Smeti so še vedno ostajale. Tudi za mano! Začela sem nakupovati milo na rinfuzo (v razsutem stanju, da ga natočim v svojo embalažo). Enako sem naredila z detergenti za pranje posode. Še malo sem zmanjšala zavržene odpadke, ampak želela sem več.

No, manj! Manj odpadkov

Spremljala sem kaj ljudje zavržejo in prišla do ugotovitve, da so to pločevinke piva, pakiranja od različnih živil, tetrapaki sokov. Začela sem podajat informacije. Seveda ne vsiljivo. Nikomur ne želim vsiljevati svojega načina življenja, ampak lahko pa kaj povem in če je želja, povem več.

Pivo lahko naročimo v sodčkih. Povratnih sodčkih, kjer polne sodčke lahko vrnemo proizvajalcu. Točilno napravo najamemo in jo uporabimo za pivo in/ali kombucho. Sokove lahko pripravimo sami ali jih kupimo v steklu. Sama najraje pripravljam limonado ali čaj, ki se ohladi in je prijeten za pitje tudi v poletnih mesecih. Sicer pa lahko kupimo sok v steklu. Ja vem, steklo je težko. To je moj kompromis za okolje. Steklenice ponovno uporabim ali jih vrnem v trgovino. Namesto plastičnih slamic uporabimo papirnate ali kovinske.

Živila, sploh sadje in zelenjavo, brez težave kupimo v svoje vrečke (gosto ali redko tkane, lahko so narejene iz zaves). Ostala živila kupimo v svojo posodo. Jaz sem tista čudakinja, ki hodim s svojo posodo v trgovino in veš kaj? Nisem edina!

Možnosti je neskončno.

Aja, kaj pa okrasitev. Tisti, ki me poznajo vedo, da ne maram balonov. Koliko časa so v uporabi, nekaj ur? Veš kam gredo potem? Na mletje in v tla ali v sežig. Res nelogično koliko vode in energije je potrebne, da najprej naredijo balone, nato jih mi uporabljamo kratek čas in iz njih pravzaprav ne moremo narediti nič. Še bolj nelogično je, da nekaj kupimo in to zavržemo. Samo mečemo denar stran, v smeti. Za okrasitev raje uporabim navadno vrvico in pripnem nanjo fotografije. Še ena ideja je, da naredimo zastavice iz blaga in jih obesimo na vrvice. Tako popestrimo prostor.

Na Piknik pri kozolcu pa sem dodala v ta namen photo wall oziroma steno za fotografiranje kamor lahko s krednimi tekočimi flumastri napišeš želje slavljencu ali karkoli ti srce poželi. Zraven so tudi tablice s katerimi se gostje fotografirajo.

Imam še kar nekaj dela z zmanjšanjem zavrženih odpadkov, ampak motivacija me žene naprej.

Življenje z manj odpadki je proces. Vsaka sprememba je velik korak naprej. Hvala za tvojo pozornost in prispevek k čistejši prihodnosti naših otrok.

Zapisala Sabina Čarman

www.maminavrtu.si